Nakup hiše z nelegalnim prizidkom v letu 2026: legalizacija, nadomestilo za degradacijo in rok do konca leta 2030
Hiša je videti lepo urejena: zimski vrt ob dnevni sobi, nad garažo dodatna soba, na dvorišču zidana lopa. V oglasu piše 180 kvadratnih metrov. Ko pa kupec od prodajalca zahteva gradbeno dovoljenje, dobi v roke načrte iz osemdesetih let za hišo s 120 kvadratnimi metri. Preostanek je bil dozidan »po domače«. Takšnih hiš je v Sloveniji veliko, zato je dobro vedeti, kaj nelegalni del pomeni za kupca, kako se ga uredi in koliko to stane.
Kataster ni dokaz, da je gradnja zakonita
Najpogostejša zmota je, da je prizidek v redu, ker je vpisan v kataster in se njegova površina vidi na portalu e-prostor. Geodetska uprava v kataster nepremičnin vpisuje dejansko stanje v naravi, ne glede na to, ali je bila gradnja izvedena po dovoljenju. Na e-upravi to piše izrecno: vpis stavbe brez predpisanih dovoljenj v kataster ne pomeni njene legalizacije.
Prav tako ne odloča, ali je bil prodajalec za prizidek kdaj kaznovan. Gradbeni zakon (GZ-1) loči med nelegalnim objektom, ki je zgrajen brez dovoljenja, in neskladnim objektom, ki dovoljenje ima, a je zgrajen drugače, kot je v njem zapisano. Nelegalna je lahko tudi vrtna lopa ali nadstrešek, za katerega dovoljenje sicer ni potrebno, če stoji v nasprotju z občinskim prostorskim aktom, na primer preblizu meje.
Ko hišo kupite, nedovoljeni del ne postane zakonit samo zato, ker ga niste zgradili vi. Postopki in stroški ureditve praviloma preidejo na novega lastnika.
Kaj preveriti, preden daste aro
Od prodajalca zahtevajte gradbeno dovoljenje s projektom, uporabno dovoljenje, če obstaja, in dokumente za vse poznejše posege. Nato tlorise primerjajte s tem, kar vidite na ogledu. Če je v načrtu terasa, v resnici pa ogrevan bivalni prostor, ste našli prvo odstopanje.
Ključno vprašanje je, kdaj je bil sporni del zgrajen. Pri starejših objektih zakon pomaga sam:
- za objekt, zgrajen pred 31. decembrom 1967, se šteje, da ima gradbeno in uporabno dovoljenje (150. člen GZ-1);
- enako velja za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja do 1. januarja 2003;
- za objekt, zgrajen pred 1. januarjem 1995, za katerega dovoljenja ni mogoče najti, a iz drugih dokazov izhaja, da je bilo izdano, se lahko pridobi odločba o domnevi;
- za objekt, zgrajen pred 1. januarjem 2005 skladno z gradbenim dovoljenjem, se uporabno dovoljenje izda na podlagi izjave pooblaščenega strokovnjaka (147. člen).
Past je v podrobnostih. Domneva za staro hišo velja le, če se objekt po mejnem datumu ni spremenil ali se je spremenil samo z deli, za katera dovoljenje ni bilo predpisano. Hiša iz leta 1962 je torej lahko čisto v redu, mansarda iz leta 1998 pa ne.
Preverite tudi zemljiško knjigo. Če je gradbeni inšpektor že izrekel ukrep, sodišče po uradni dolžnosti vpiše zaznambo inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi, med katerimi je lahko tudi prepoved prometa z objektom ali zemljiščem (107. in 108. člen GZ-1). Pri vpisani prepovedi so pravni posli, ki ji nasprotujejo, nični, notar pa mora overitev odkloniti. Takšna zaznamba ne izgine z menjavo lastnika. Izbriše se šele na podlagi obvestila ali potrdila inšpektorja.

Legalizacija: rok je konec leta 2030
Za objekte brez dovoljenja je glavna pot odločba o legalizaciji po 145. členu GZ-1. Upravna enota jo izda, če je bil objekt ali njegov del vsaj do faze grobih gradbenih del izveden pred uveljavitvijo prejšnjega gradbenega zakona, torej pred 17. novembrom 2017, in je zahteva vložena najkasneje do 31. decembra 2030. Za gradnje po tem datumu ta pot ni na voljo.
Poleg tega morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji. Gradnja mora biti dokončana, dokumentacijo za legalizacijo morata podpisati projektant in pooblaščeni strokovnjak, gradnja pa mora biti skladna s prostorskimi in drugimi predpisi, ki so veljali kadarkoli od začetka gradnje. To je pomembna olajšava, saj se lahko upošteva tudi starejši, ugodnejši občinski akt. Stavba mora biti vpisana v kataster ali mora biti vložen elaborat za vpis, investitor mora imeti pravico graditi, zagotovljena mora biti minimalna komunalna oskrba. Plačani morajo biti tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo ter drugi prispevki, med njimi komunalni prispevek.
Odločba o legalizaciji pomeni, da se za objekt šteje, da ima uporabno dovoljenje. Zakon upravni enoti za izdajo daje 90 dni od popolne zahteve. V praksi se čas podaljša zaradi dopolnitev, mnenj in čakanja na geodeta.
Pozor pri starejših nasvetih na forumih: dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki je veljalo za objekte, stoječe od 1. januarja 2005, ni več. Ustavno sodišče je 146. člen razveljavilo z odločbo U-I-203/23, razveljavitev pa po navedbah pravnih portalov učinkuje od 28. junija 2025. Novela GZ-1B tega instituta ni vrnila.
Koliko stane ureditev
Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo odmeri upravna enota po uradni dolžnosti. Izračun določa vladna uredba iz leta 2003, ki se še vedno uporablja. Na zazidljivem zemljišču začnete z 80 točkami, nato se upoštevajo faktorji za vrsto posega, namen, velikost, dokončanost in skladnost s prostorskim aktom. Za nelegalno gradnjo se rezultat pomnoži z 2, za stanovanjsko stavbo, v kateri ima zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, pa z 1,5. Točka je vredna 8 evrov.
Za občutek dva okvirna izračuna po formuli iz uredbe, ob predpostavki, da hiša stoji na zazidljivem zemljišču zunaj varovanih območij, da gre za manj zahtevni objekt in da je gradnja sicer skladna z namensko rabo:
- cela hiša s 150 m² bruto etažne površine brez dovoljenja, v kateri lastnik nima stalnega prebivališča: približno 196 točk oziroma okoli 1.570 evrov;
- enaka hiša, v kateri lastnik živi: okoli 147 točk oziroma približno 1.180 evrov;
- prizidek s 30 m²: izračun pade pod zakonski minimum 80 točk za manj zahtevni objekt, zato bi znašal približno 640 evrov.
Če parcela leži na kmetijskem zemljišču, v vodovarstvenem pasu, ob vodotoku ali v Naturi 2000, se točke hitro podvojijo ali potrojijo. Pravi znesek bo v odločbi. Če nadomestilo presega 500 evrov, lahko pred izdajo odločbe zaprosite za obročno plačilo v največ 12 obrokih. Prvi obrok mora znašati vsaj 10 odstotkov.
Nadomestilo pogosto sploh ni največji strošek. Plačati je treba še projektanta za dokumentacijo s posnetkom obstoječega stanja, geodeta za elaborat in komunalni prispevek po občinskem odloku. Portal preverite.si za november 2026 navaja okvirne tržne cene od 700 do 1.400 evrov za geodetski elaborat in od 2.500 do 5.000 evrov za dokumentacijo za legalizacijo hiše. To so ocene iz ponudb na trgu, ne uradni ceniki. Če prizidek stoji preblizu meje, boste morda potrebovali še soglasje soseda, ki ga ta lahko tudi zavrne.

Banka, cenitev in pogajanje o ceni
Za kupca s stanovanjskim kreditom se zgodba pogosto ustavi pri banki. Cenilec bo v poročilu opozoril, da del objekta nima dovoljenj, banka pa se potem odloči, ali bo takšno nepremičnino sprejela v zastavo. Lahko zahteva dodatna dokazila ali kredit tudi zavrne, zahteve pa se med bankami razlikujejo. Na to računajte že pri dogovoru o ceni, ne šele pri podpisu kreditne pogodbe.
Če hišo kljub temu želite, imate v grobem tri možnosti:
- prodajalec pred prodajo sam pridobi odločbo o legalizaciji, vi pa kupite urejeno hišo, kar je najvarnejše;
- cena se zniža za ocenjene stroške ureditve in tveganje, a šele potem, ko projektant presodi, ali je legalizacija sploh izvedljiva;
- del kupnine ostane na fiduciarnem računu pri notarju ali odvetniku in se sprosti šele, ko je odločba pravnomočna.
V vsakem primeru naj prodajalec v pogodbi pisno izjavi, katere dele objekta pokrivajo dovoljenja, ali je kdaj tekel inšpekcijski postopek in ali je zahteva za legalizacijo že vložena. Ustno zagotovilo, da je »tam že trideset let in ga imajo vsi sosedje«, ne pomeni ničesar. Dozidave so imeli morda res vsi, a če jih je kdo uredil, ima to na papirju.
Kratek primer iz prakse
Vzemimo par, ki v okolici Kranja kupuje hišo iz leta 1975 z gradbenim dovoljenjem. Zimski vrt je bil dozidan leta 2009, garaža pa zaprta v sobo leta 2016. Osnovna hiša je urejena, ker je bila zgrajena po dovoljenju pred letom 2003. Oba poznejša posega sta bila izvedena pred novembrom 2017, zato ju je mogoče legalizirati, če sta skladna s katerim od prostorskih aktov, ki so veljali od takrat. Projektant najprej preveri odmike in faktor izrabe. Šele ko potrdi, da je legalizacija izvedljiva, je smiselno govoriti o ceni. Če bi bila soba nad garažo zgrajena leta 2019, legalizacija ne bi bila mogoča. Ostala bi redna pot z novim gradbenim dovoljenjem ali odstranitev.
Rok do 31. decembra 2030 se zdi oddaljen, a med iskanjem projektanta, geodetsko izmero, mnenji in morebitnimi dopolnitvami hitro mine leto. Kdor danes kupuje hišo z dozidanim delom, naj pravno stanje preveri pred aro, ne po vselitvi. Pri prodaji pa urejena odločba pogosto prinese več kot nekaj tisočakov popusta, ki bi ga sicer zahteval kupec.