Nakup nepremičnine na javni dražbi v letu 2026: izvršba ali stečaj, varščina, roki in pasti, ki jih kupci spregledajo

Kdor danes v Ljubljani išče dvosobno stanovanje, hitro ugotovi, da je redno ponudbo težko loviti. Zato marsikdo pogleda tudi na portal sodnih dražb. Tam so stanovanja, hiše, garaže in parcele, ki jih prodaja sodišče zaradi dolgov lastnika ali stečajni upravitelj zaradi propadlega podjetja. Cena je lahko nižja od tržne, a pravila so drugačna kot pri običajni kupoprodajni pogodbi. Napake se tu plačajo hitro, pogosto z izgubljeno varščino.

Dve različni dražbi: izvršilna in stečajna

Na prvi pogled so vse dražbe enake. Pravno pa gre za dva ločena postopka. Pri izvršilni dražbi nepremičnino prodaja okrajno sodišče, ker lastnik (dolžnik) ni plačal dolga banki, upravniku ali komu drugemu. Postopek ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pri stečajni dražbi prodaja stečajni upravitelj premoženje podjetja ali posameznika v osebnem stečaju, po pravilih Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Drugačni so roki, varščina, izklicna cena in predvsem varstvo kupca po nakupu.

Kje najdete dražbe

Izvršilne dražbe so zbrane na portalu sodnedrazbe.si, ki ga upravlja Vrhovno sodišče. Pregled objav je prost, brez prijave. Pri vsaki nepremičnini sta priložena odredba o prodaji in mnenje sodnega cenilca, kar je za resnega kupca najpomembnejše branje. Sodišče mora odredbo objaviti vsaj 30 dni pred dnem prodaje (181. člen ZIZ), tako da je časa za preverjanje dovolj, če ga ne zapravite.

Stečajne prodaje se objavljajo na portalu AJPES, med objavami v posameznem stečajnem postopku, kar iskanje precej oteži. Letos je ministrstvo za pravosodje sprejelo nov pravilnik o objavah prodaj, ki velja od 7. marca 2026 in portal e-dražbe predvideva tudi za stečajne postopke. Te določbe pa se začnejo uporabljati šele, ko bo sistem tehnično pripravljen in bo o tem izdan poseben sklep. Do takrat stečajne prodaje še vedno iščite predvsem na AJPES.

Fasada sodobnejšega stanovanjskega bloka v jesenski svetlobi

Izvršilna dražba korak za korakom

Izklicna cena: 70 odstotkov, nato polovica

Sodišče najprej s sklepom ugotovi vrednost nepremičnine, praviloma na podlagi cenitve sodnega cenilca. Na prvi dražbi nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot 70 odstotkov ugotovljene vrednosti. Če kupca ni, lahko sodišče na predlog upnika razpiše drugo dražbo, najmanj 30 dni pozneje, kjer je spodnja meja polovica ugotovljene vrednosti (188. člen ZIZ). Stranke in zastavni upniki se lahko dogovorijo tudi za nižjo ceno, a to je izjema.

Ne pričakujte, da bo izklicna cena vedno 70 odstotkov. Zakon določa le spodnjo mejo. Za 39-kvadratno stanovanje letnik 2009 v Zgornji Šiški, ki bo na spletni dražbi 19. novembra 2026, je na primer izklicna cena 135.000 evrov in enaka ocenjeni vrednosti. Prodaja se kot celota skupaj z dvema manjšima deloma stavbe, varščina pa znaša 13.500 evrov. Opravilna številka je iz leta 2019, kar pove, kako dolgo lahko izvršba traja.

Prijava in varščina

Dražbe so danes praviloma spletne (183. člen ZIZ). Prijavite se prek sistema SI-PASS, za kar potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo. Če ga še nimate, ga uredite pravočasno, ker izdaja lahko traja nekaj dni.

Prijava in plačilo varščine morata biti opravljena najpozneje tri delovne dni pred začetkom dražbe. Varščina znaša desetino ugotovljene vrednosti nepremičnine (185. in 188.a člen ZIZ). Kdor na dražbi ne uspe, dobi varščino vrnjeno v 15 dneh.

Ko vam sodišče prijavo potrdi, dobite enolični znak in na dražbi sodelujete anonimno. Če nekdo odda ponudbo v zadnjih dveh minutah, se dražba vsakič podaljša za dodatni dve minuti. Tako določa pravilnik o spletnih dražbah, zato zadnja sekunda ne odloča.

Domik, kupnina in vselitev

Najvišji ponudnik dobi nepremičnino s sklepom o domiku, zoper katerega ni pritožbe. Rok za plačilo kupnine določi sodišče v odredbi o prodaji, vendar ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje (184. člen ZIZ). Če kupnine ne plačate pravočasno, varščine ne dobite nazaj (191. člen ZIZ).

Po plačilu sodišče izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Ko postane pravnomočen, se v zemljiško knjigo vpiše vaša lastninska pravica in izbrišejo bremena, ki jih določa sklep o domiku. V istem sklepu sodišče odloči, kdaj se mora dolžnik izseliti. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev (192. člen ZIZ). Vselitev zato ni dan po dražbi, pač pa po pravnomočnosti tega sklepa, kar lahko traja več tednov ali mesecev.

Za tiste, ki kupujejo s kreditom, je pomembna ista določba. Kdor namesto kupca položi kupnino, praviloma banka, lahko doseže, da se ob vpisu lastninske pravice vknjiži tudi njegova hipoteka. Kredit za nakup na dražbi je torej mogoč, a se z banko pogovorite pred plačilom varščine, ne po domiku.

Stečajna dražba: krajši roki, strožja pravila

V stečaju sodišče s sklepom o prodaji določi način prodaje, izklicno ceno in varščino. Prva izklicna cena ne sme biti nižja od polovice likvidacijske vrednosti premoženja (332. člen ZFPPIPP). Če prodaja ne uspe, se lahko cena v ponovljenem postopku zniža, vendar za največ 10 odstotkov glede na prejšnji krog, če je to vnaprej določeno v prvem sklepu (331. člen).

Varščina ne sme biti nižja od 10 odstotkov izklicne cene, če ta ne presega 200.000 evrov. Pri dražjih nepremičninah je spodnja meja 20.000 evrov in hkrati 5 odstotkov izklicne cene (333. člen). Plačati jo morate najpozneje en delovni dan pred dražbo, neuspešnim dražiteljem pa jo upravitelj vrne v treh delovnih dneh.

Naslednji koraki tečejo hitro. Pogodbo morate z upraviteljem podpisati najpozneje tri delovne dni po dražbi. Če je ne podpišete, varščina ostane stečajnemu dolžniku kot pogodbena kazen (334. člen). Kupnino plačate v največ treh mesecih po sklenitvi pogodbe. Če zamujate več kot 15 dni, lahko upravitelj od pogodbe odstopi, posest pa dobite šele po plačilu celotne kupnine (339. člen). Pri premoženju, ocenjenem na 100.000 evrov ali več, mora pogodbi soglasje dati še sodišče (341. člen). Soglasje je potrebno tudi pri cenejših nepremičninah, kadar jih plačate s kreditom, zavarovanim prav na kupljeni nepremičnini.

Ključni stavek pa je v 340. členu: stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake. Če po vselitvi odkrijete zamakanje, dotrajane inštalacije ali vlago v kleti, je to vaša težava. Odgovornost za pravne napake po sodni praksi ni izključena, kar pa vam malo pomaga, če prodajalec, propadlo podjetje, nima premoženja. Kupujete po načelu videno-kupljeno.

Prazna soba starejšega stanovanja pred ogledom

Kaj ostane na nepremičnini po nakupu

Ena največjih prednosti dražbe je, da se hipoteke praviloma izbrišejo. V stečaju s plačilom kupnine prenehajo zastavne pravice, hipoteke, zemljiški dolg in prepovedi odtujitve. Prenehajo tudi tiste osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice, ki so nastale po najzgodnejši vpisani hipoteki (342. člen ZFPPIPP). Starejše pravice, na primer dosmrtna služnost stanovanja, lahko ostanejo. Pri izvršilni dražbi odredba o prodaji našteje služnosti in bremena, ki jih kupec prevzame (184. člen ZIZ), zato ta del preberite dvakrat.

Najemnik v stanovanju

Najemna pogodba s prodajo na dražbi ne preneha, kupec stopi v položaj najemodajalca (175. člen ZIZ). Če pa je najem nastal šele po tem, ko je upnik pridobil hipoteko, lahko novi lastnik pogodbo odpove z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na to, kaj piše v pogodbi. Pred dražbo zato preverite, ali v stanovanju kdo živi in od kdaj.

Predkupni upravičenci

Solastnik, občina ali drug predkupni upravičenec ima prednost pred najboljšim ponudnikom, če pravočasno položi varščino in pri spletni dražbi v 10 minutah po koncu izjavi, da kupuje pod enakimi pogoji (182. člen ZIZ). Vi lahko nato ponudite višjo ceno. Pri kmetijskih zemljiščih je potrebna še odobritev upravne enote, kar postopek dodatno podaljša.

Dolgovi v bloku

Pri stanovanjih v večjih blokih vprašajte upravnika za stanje neplačanih obveznosti. Stvarnopravni zakonik v stavbah z več kot dvema etažnima lastnikoma in več kot osmimi posameznimi deli za stroške upravljanja in vplačila v rezervni sklad vzpostavi zakonito stvarno breme, omejeno na petkratnik najnižjega mesečnega vplačila (120. člen SPZ). Bolje, da znesek poznate vnaprej.

Davek in stroški

Pri izvršilni dražbi kupec ne plača 2-odstotnega davka na promet nepremičnin. Zavezanec je dolžnik kot prodajalec. Sodišče davek poravna iz kupnine pred poplačilom upnikov, davčna osnova pa je dosežena cena, zmanjšana za vračunani davek (14. člen ZDPN-2). V stečaju preverite, kako razpis ureja davek, zlasti pri novogradnjah in poslovnih prostorih, kjer lahko pride v poštev DDV.

Dražba vas ne odreši stroškov, ki jih pri nakupu ne vidite. Mednje sodijo ogled in morebitna lastna cenitev, gradbeni pregled, odvetniški pregled dokumentacije, stroški selitve dolžnika, če se ne izseli prostovoljno, ter seveda prenova. Lastnik v finančnih težavah redko vlaga v stanovanje.

Preden plačate varščino

Vse delo je pred dražbo, ne po njej. Preberite odredbo o prodaji ali razpis do zadnje vrstice, vključno s pogoji glede kupnine in prevzema. Primerjajte cenilno poročilo z dejanskimi prodajami v soseski, ki jih najdete v evidenci trga nepremičnin GURS. Sodišču predlagajte ogled, ZIZ ga zainteresiranemu kupcu omogoča na njegove stroške. Natisnite izpisek iz zemljiške knjige in preverite, kdo v stanovanju živi.

Nato si postavite zgornjo mejo cene in se je držite. Spletna dražba z dvominutnimi podaljški zna potegniti tudi izkušene kupce. Če zmagate z zneskom, ki je blizu cene enakega stanovanja na prostem trgu, ste kupili dražje, saj ste prevzeli več tveganja, daljše čakanje na vselitev in brez jamstva za napake.

Če to sprejmete in se pripravite, je dražba lahko dober način za nakup. Brez priprave hitro postane draga lekcija.