Solastnina in delitev nepremičnine v letu 2026: dogovor med solastniki, predkupna pravica in kdaj sodišče odredi civilno delitev
Mojca, Andrej in Tomaž so po mami podedovali hišo z vrtom na obrobju Celja, vsak do ene tretjine. Mojca bi v hiši živela, Andrej bi jo raje prodal, Tomaž pa živi v Avstriji in mu je vseeno, samo da se zadeva konča. Po dveh letih telefonskih pogovorov je Andrej omenil sodišče. (Primer je izmišljen, podobne zgodbe pa niso redke.)
Solastnina je pogosto prehodno stanje: nastane z dedovanjem, s skupnim nakupom ali ob razpadu zveze, nihče pa je ne načrtuje za vedno. Kako se iz nje izstopi, določata predvsem Stvarnopravni zakonik (SPZ) in Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1). Dobra novica je, da sodišče ni edina pot. Slaba, da je pot brez sodišča mogoča le, če se strinjajo vsi.
Solastnina ali skupna lastnina
Solastniki imajo na nerazdeljeni stvari vsak svoj idealni delež, na primer 1/3 ali 1/2 (65. člen SPZ). Če deleži niso določeni, se domneva, da so enaki. Ta delež ni konkretna soba ali kos vrta, temveč miselni del celote.
Pri skupni lastnini deleži vnaprej niso določeni (72. člen SPZ). Tako je pri skupnem premoženju zakoncev ali pri dedičih, dokler zapuščina ni razdeljena. Skupni lastniki stvar uporabljajo in z njo razpolagajo skupaj, vsak od njih, pa tudi njegov upnik, pa lahko vedno zahteva delitev. Za skupno lastnino se sicer smiselno uporabljajo pravila o solastnini, zato v nadaljevanju govorimo predvsem o njej.
Kaj lahko solastnik naredi sam in kje potrebuje druge
Vsak solastnik sme stvar uporabljati sorazmerno svojemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih (66. člen SPZ). Stroške, davke in druga bremena nosijo solastniki v razmerju z deleži (68. člen).
Pri odločanju zakon loči dve ravni (67. člen SPZ). Za posle rednega upravljanja, torej za tisto, kar je potrebno za obratovanje in vzdrževanje, zadošča soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Za vse, kar presega redno upravljanje, zlasti za prodajo celotne nepremičnine, določitev načina rabe ali upravitelja, potrebujete soglasje vseh. Če se večinski solastniki in manjšinski ne morejo zediniti, lahko večina predlaga, da o takšnem poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Prodaja deleža in predkupna pravica solastnikov
Svoj delež sme solastnik prodati brez soglasja drugih. Če gre za nepremičnino, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico, in če jo uveljavlja več solastnikov hkrati, jo vsak uveljavlja v sorazmerju s svojim deležem (tretji odstavek 66. člena SPZ).
Gre za zakonito predkupno pravico, za katero se smiselno uporabljajo pravila Obligacijskega zakonika (513. člen OZ). Prodajalec mora solastnike obvestiti o nameravani prodaji in pogojih, ti pa se morajo v 30 dneh od prejema obvestila izjaviti, ali bodo kupili (508. člen OZ). Hkrati z izjavo morajo plačati kupnino iz obvestila ali jo položiti pri sodišču. Kdor denarja nima pripravljenega, predkupne pravice dejansko ne more izkoristiti.
Če prodajalec solastnikov ne obvesti in kupec za predkupno pravico ve ali bi zanjo moral vedeti, lahko solastnik v šestih mesecih od dneva, ko je izvedel za pogodbo, zahteva njeno razveljavitev in prodajo sebi pod enakimi pogoji (512. člen OZ). Ta možnost v vsakem primeru ugasne pet let po prenosu lastništva na kupca. Za kupca deleža to pomeni preprosto pravilo: preden plača, naj zahteva dokaz, da so bili solastniki pravilno obveščeni.
Pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih velja poseben postopek s ponudbo na upravni enoti, v katerem je solastnik prvi v vrstnem redu predkupnih upravičencev (23. člen ZKZ). Podrobneje smo o tem pisali v članku o predkupni pravici na kmetijskih zemljiščih.

Delitev brez sodišča: dogovor vseh solastnikov
Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev, razen v neprimernem času (69. člen SPZ). Pravni posel, s katerim bi se tej pravici odpovedal za daljši čas, je ničen. Način delitve pa solastniki najprej poskusijo določiti sporazumno (70. člen SPZ). V praksi so možne tri poti.
- Delitev v naravi: parcela se razdeli na dve ali več novih, vsak dobi svojo. Zahtevo za parcelacijo morajo pri geodetski upravi vložiti vsi solastniki skupaj (75. člen Zakona o katastru nepremičnin), elaborat pripravi geodetsko podjetje. Pri hiši je možna tudi vzpostavitev etažne lastnine, če stavba to dopušča.
- Prevzem z izplačilom: eden od solastnikov odkupi deleže drugih in postane edini lastnik.
- Skupna prodaja: nepremičnino prodajo kot celoto in si kupnino razdelijo po deležih.
Pogodba o delitvi solastnine na nepremičnini mora biti pisna, za vpis v zemljiško knjigo pa potrebujete zemljiškoknjižno dovolilo z overjenim podpisom vsakega, čigar pravica se prenaša ali preneha (23. člen SPZ). Lastninska pravica se spremeni šele z vpisom v zemljiško knjigo, zato naj bo izplačilo vezano na izročitev dovolila, denimo prek notarskega ali odvetniškega fiduciarnega računa.
Davki: kdaj delitev ni obdavčena
Davek na promet nepremičnin po stopnji 2 % pri razdelitvi solastnine ne bremeni celotne vrednosti, temveč le tisti del nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ga je ta dobil plačanega (tretji odstavek 3. člena ZDPN-2). Zavezanec je prodajalec, pri prodaji idealnih deležev vsak prodajalec posebej (5. člen ZDPN-2), napoved pa je treba vložiti v 15 dneh (11. člen).
Vrnimo se k izmišljeni družini. Recimo, da je hiša vredna 240.000 evrov in jo prevzame Mojca, ki bratoma izplača po 80.000 evrov. Njena tretjina ni obdavčena, davek na promet se plača od 160.000 evrov, kar je 3.200 evrov, vsak brat kot zavezanec za svoj delež. Če bi parcelo razdelili tako, da vsak dobi vrednost, ki ustreza njegovemu deležu, in nihče nikomur ne bi doplačeval, tega davka po besedilu zakona ne bi bilo.
Ločeno vprašanje je dohodnina od dobička iz kapitala. Po podatkih FURS se plača po stopnji 25 %, ki se po petih letih imetništva zniža na 20 %, po desetih na 15 %, po petnajstih letih pa se ne plača več. Ne plača se tudi pri prodaji stanovanja ali hiše, v kateri je prodajalec vsaj zadnja tri leta imel stalno prebivališče in dejansko bival. Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 17/2021 zapisalo, da tudi menjava solastniških deležev ni izjema od obdavčitve. Pri razdelitvah več nepremičnin naj račun pred podpisom naredi davčni svetovalec.

Ko dogovora ni: sodna delitev v nepravdnem postopku
Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči sodišče v nepravdnem postopku (155. člen ZNP-1). Sodišče deli le, če ni spora o tem, kaj se deli in kolikšni so deleži. Če je sporen že delež, na primer ker nekdo trdi, da je v hišo vložil več, udeležence napoti na pravdo, delitev pa počaka.
Predlog mora vsebovati opis nepremičnine, podatke o solastnikih in njihovih deležih ter o imetnikih stvarnih pravic, na primer hipotekarne banke (156. člen ZNP-1). Postopek se zaznamuje v zemljiški knjigi, kar kupcu takoj pove, da z nepremičnino nekaj ni urejeno. Že pred vložitvijo predloga lahko poskusite doseči sodno poravnavo pri sodišču, ki bi bilo pristojno (4. člen ZNP-1).
Sodišče si mora najprej prizadevati za delitev v naravi, tako da vsak dobi del, za katerega izkaže upravičen interes (70. člen SPZ). Če kdo izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne deli, lahko sodišče delitev odloži za največ tri leta. Kadar del nepremičnine brez drugega dela ni uporaben, sodišče po uradni dolžnosti ustanovi služnost, na primer pravico poti (160. člen ZNP-1). Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi I Cp 1493/2022 opozorilo na mejo: fizična delitev stanovanjske hiše z oblikovanjem zaključenih funkcionalnih enot brez soglasja solastnikov ni mogoča.
Sodna taksa se odmeri po vrednosti nepremičnine, ki se deli (27. člen ZST-1), skupne stroške postopka, vključno s cenitvijo, pa solastniki na koncu nosijo po deležih (161. člen ZNP-1). Dokler postopek teče, jih mora založiti predlagatelj.
Civilna delitev ali prevzem z izplačilom
Če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali bi občutno zmanjšala vrednost, sodišče odloči, da se nepremičnina proda in kupnina razdeli. Temu pravimo civilna delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ). Pri stanovanju v bloku je to pogosto edini izid.
Na predlog solastnika lahko sodišče namesto prodaje odloči, da nepremičnina v celoti pripade njemu, če druge izplača po ceni, ki jo določi sodišče. Če to želi več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga sodišče izbere glede na velikost deležev, dosedanjo rabo in potrebe. Tak solastnik postane lastnik s pravnomočnostjo sklepa, druge pa mora izplačati najpozneje v treh mesecih, skupaj z obrestmi. Do celotnega plačila imajo ti na nepremičnini zakonito zastavno pravico.
Če pride do prodaje, imajo solastniki 30 dni od pravnomočnosti sklepa o civilni delitvi, da sporazumno predlagajo prodajo po pravilih ZNP-1 in se dogovorijo o delitvi kupnine (158. člen ZNP-1). Sicer lahko vsak predlaga nadaljevanje, prodaja pa poteka ob smiselni uporabi pravil o izvršbi. V izvršbi nepremičnina na prvem naroku ne sme iti pod 70 % ugotovljene vrednosti, na drugem pa ne pod polovico (188. člen ZIZ), razen če se udeleženci dogovorijo drugače. Prodaja na sodišču torej praviloma prinese manj kot skrbno izpeljana prodaja na trgu.
Preden kdo vloži predlog
Cenitev in taksa se plačata ne glede na izid, sodna prodaja pa prinese manj. Zato se marsikateri spor konča z dogovorom, pogosto šele takrat, ko vsi vidijo izvedensko cenitev. Če ste solastnik, ki bi rad izstopil, najprej pridobite neodvisno cenitev, preverite zemljiškoknjižni izpisek in bremena ter drugim ponudite konkreten predlog s številkami. Če ste kupec, ki ga zanima samo idealni delež, pa se zavedajte, da kupujete pravico do deljenja, ne vrata v hišo.