Predkupna pravica pri nakupu kmetijskega zemljišča in gozda v letu 2026: ponudba na upravni enoti, 15-dnevni rok in kdo ima prednost
Nina in Gregor iz Ljubljane sta lani poleti našla, kar sta iskala: travnik s sadovnjakom in kos gozda nad vasjo na Dolenjskem, skupaj nekaj manj kot dva hektarja, za ceno, ki se jima je zdela poštena. Lastnik, starejši gospod, je bil za prodajo, dogovorili so se za 22.000 evrov in segli v roke. Potem je prodajalec ponudbo, kot zahteva zakon, oddal na upravno enoto. Petnajst dni kasneje sta izvedela, da jo je sprejel tudi sosed, ki ima kmetijo in njive ob istem travniku. Zemljo je dobil on. (Primer je izmišljen, podobne zgodbe pa na upravnih enotah niso redke.)
Kmetijsko zemljišče ali gozd se v Sloveniji ne prodaja kot stanovanje. Dogovor s prodajalcem je šele začetek. Kdo bo zemljišče na koncu kupil, določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), pri gozdovih pa poleg njega še Zakon o gozdovih (ZG).
Ponudba mora najprej na upravno enoto
Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo predložiti upravni enoti, na območju katere zemljišče leži (20. člen ZKZ). V ponudbi navede svoje podatke, parcelne številke s katastrsko občino in površino, ceno in morebitne druge prodajne pogoje. Odda jo lahko elektronsko, po pošti ali osebno, brezplačno.
Upravna enota ponudbo nemudoma objavi na svoji oglasni deski in na portalu eUprava ter jo pošlje še občini in krajevnemu uradu. Od dneva objave na oglasni deski upravne enote teče 15-dnevni rok za sprejem ponudbe. Če v tem času ponudbe ne sprejme nihče, mora prodajalec, ki še želi prodati, ponudbo ponoviti.
Kdor hoče zemljišče kupiti, v tem roku upravni enoti pošlje pisno izjavo o sprejemu ponudbe, priporočeno po pošti, osebno ali elektronsko. Tudi ta je brezplačna, pri pošti pa šteje dan oddaje.
Tu je prva past. Dogovor s prodajalcem brez lastne izjave o sprejemu ne pomaga nič. Kdor je s prodajalcem vse zmenil, izjave pa ni oddal, v postopku sploh ne sodeluje.
Druga stvar, ki je kupci pogosto ne vedo: ponudba je zavezujoča. Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju iz leta 2012 zapisalo, da prodajalec vezanosti na ponudbo po 20. členu ZKZ v razmerju do predkupnih upravičencev ne more izključiti. Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem, da ga upravna enota odobri. Upravno sodišče je v sodbi II U 386/2022 dodalo, da to velja od trenutka, ko upravna enota prejme izjavo sprejemnika z najboljšim vrstnim redom. Prodajalec si torej ne more premisliti samo zato, ker je ponudbo sprejel »napačen« kupec, in tudi ne more pogojev naknadno prilagoditi kupcu, ki mu je bolj všeč.

Kdo ima prednost: vrstni red predkupnih upravičencev
Če ponudbo sprejme več ljudi, ne odloča, kdo je bil prvi ali kdo je prodajalcu bolj všeč. Odloča zakonski vrstni red iz 23. člena ZKZ:
- solastnik zemljišča, ki se prodaja,
- kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki je naprodaj,
- zakupnik zemljišča, ki je naprodaj,
- drug kmet,
- kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik, ki zemljišče potrebuje za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost,
- Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Če se za zemljišče poteguje več kmetov z istega mesta, na primer dva soseda, ima prednost kmet, ki mu je kmetijstvo edina ali glavna dejavnost, nato kmet, ki zemljišče sam obdeluje, šele nato kmet, ki ga izbere prodajalec. Solastnik ima prednost pred vsemi, a pri prodaji več parcel v paketu po presoji Upravnega sodišča (III U 159/2022) le, če je solastnik vseh parcel v paketu.
Za kupca iz mesta je ključno, kdo se po zakonu šteje za kmeta. To ni vsak, ki ima vrt ali nekaj sadnih dreves. Po 24. členu ZKZ mora kmet zemljo obdelovati, biti za to ustrezno usposobljen in iz kmetijstva pridobivati pomemben del dohodka. Za pomemben dohodek zakon šteje vrednost pridelkov, skupaj s plačili kmetijske politike, ki doseže vsaj dve tretjini letne povprečne plače v Sloveniji. Usposobljenost praviloma pomeni vsaj srednjo (IV. stopnja) kmetijsko izobrazbo, drugo izobrazbo te stopnje z opravljenim preizkusom znanja iz kmetijstva ali nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja kmetijstva. Kmet je lahko tudi, kdor na zapisnik pri upravni enoti izjavi, da bo pridobljena zemljišča obdeloval in iz njih pridobival pomemben del dohodka, a pogoj usposobljenosti mora izpolniti tudi on.
Šele če nihče od predkupnih upravičencev svoje pravice ne uveljavlja, lahko prodajalec proda komurkoli, ki je ponudbo pravočasno sprejel.
Pri gozdu so pravila še nekoliko drugačna
ZKZ ureja tudi promet z gozdovi, novela ZKZ-H, ki velja od decembra 2025, pa je to v 1. členu še bolj jasno zapisala. Pravil o ponudbi in vrstnem redu kupcev ni spreminjala. Zakon o gozdovih ima nekaj posebnosti, ki imajo prednost pred splošnim vrstnim redom.
Pri varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom ima predkupno pravico država, pri gozdovih s posebnim namenom, ki so v interesu lokalne skupnosti, pa občina. Če je občina ne uveljavi, jo ima lastnik mejnega zemljišča. Pri gozdovih v kompleksu, večjem od 30 hektarjev, ima predkupno pravico država oziroma pravna oseba, ki gospodari z državnimi gozdovi, to je družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). O prodaji jo obvesti upravna enota, upravičenec pa ima za odgovor 30 dni (47. člen ZG). Pri ostalih gozdovih ima prednostno pravico lastnik, čigar zemljišče meji na gozd, ki se prodaja. Če je ne uveljavi, jo ima lastnik gozda, ki je temu najbližje.
Posebno pravilo velja še na zavarovanih območjih. Na območjih, ki jih je zavarovala država, je po 84. členu Zakona o ohranjanju narave prvi predkupni upravičenec država, ne glede na druge zakone. V njenem imenu predkupno pravico izvaja upravljavec zavarovanega območja, ki ima za odločitev 30 dni. Na območjih, ki jih je zavarovala občina, je predkupni upravičenec občina. Kdor kupuje gozd ali travnik v Triglavskem narodnem parku ali na drugem zavarovanem območju, naj računa z daljšim postopkom.
Gozdne parcele, manjše od petih hektarjev, se smejo deliti le izjemoma, zato kupiti samo kos sosedovega gozda večinoma ne gre.

Odobritev pravnega posla: brez nje ni vpisa
Ko je jasno, kdo je kupec, mora ta vložiti vlogo za odobritev pravnega posla pri upravni enoti, in sicer najpozneje v 30 dneh po izteku 15-dnevnega roka za sprejem ponudbe (22. člen ZKZ). Vlogi priloži sklenjeno pogodbo, pri kupni pogodbi pa le, če je že sklenjena v pisni obliki. Upravna enota posla ne odobri, če promet ni potekal po zakonskem postopku ali če ni bil upoštevan vrstni red predkupnih upravičencev. Stranke v postopku so tudi drugi sprejemniki ponudbe, ki so pravočasno vložili vlogo, zato se lahko zoper odločbo pritožijo na ministrstvo za kmetijstvo.
Upravna taksa za odločbo znaša po podatkih eUprave 18,10 evra pri elektronski vlogi in 22,60 evra pri vlogi po pošti ali osebno. Notar podpis prodajalca na zemljiškoknjižnem dovolilu lahko overi šele na podlagi pravnomočne odločbe upravne enote. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 82/2023 poudarilo, da je odobritev pogoj za veljaven nastanek posla in je sodišče ne more nadomestiti. To velja tudi za darilne pogodbe.
Kupnine zato ne plačujte vnaprej in tudi ne visoke are. Varneje je, da se v pogodbi dogovorite za plačilo po pravnomočni odobritvi, denar pa do takrat ostane na fiduciarnem računu notarja.
Kdaj odobritev ni potrebna
ZKZ v 19. členu našteva vrsto izjem. Med pogostejšimi so prenosi med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema ter med lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, posli med vsemi solastniki, pogodba o dosmrtnem preživljanju in izročilna pogodba. Izjema velja tudi za parcele do 1.000 m², ki so vsaj deloma kmetijske in na katerih stoji objekt s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ter za kmetijska zemljišča ali gozd, manjše od 200 m², če ta površina pomeni manj kot pet odstotkov parcele. Tudi takrat potrebujete odločbo upravne enote, da odobritev ni potrebna, saj brez nje notar podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu ne overi.
Darila so omejena. Kmetijsko zemljišče ali gozd je po 17.a členu ZKZ mogoče podariti le ožjim sorodnikom in nekaterim drugim osebam, na primer občini ali državi. »Darilo« prijatelju, za katerim je v resnici skrita prodaja, je tveganje. Višje sodišče v Kopru je v zadevi I Cp 608/2023 sosedu, ki je imel prednostno pravico, priznalo, da lahko vloži izbrisno tožbo, ko je bila prodaja prikrita z navidezno darilno pogodbo.
Kaj preveriti, preden se zmenite za ceno
- Namensko rabo vseh parcel. Če je zemljišče po prostorskem aktu kmetijsko, se postopek uporablja, tudi če ga nihče ne obdeluje. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi II Cp 1893/2024 presodilo, da namenska raba prevlada nad dejansko primernostjo za pridelavo.
- Kdo so sosedje. Če parcele obkrožajo aktivne kmetije, je velika verjetnost, da bo ponudbo sprejel kdo od njih.
- Ali je zemljišče v zakupu. Zakupnik je v vrstnem redu pred drugimi kmeti.
- Ali gre za varovalni gozd ali zavarovano območje. To pomeni dodatne upravičence in daljši postopek.
- Kombinirano prodajo. Če se kmetijsko zemljišče prodaja skupaj s hišo ali stavbno parcelo, mora prodajalec po navodilih eUprave v ponudbi posebej navesti ceno objektov oziroma stavbnega zemljišča.
Nina in Gregor sta leto kasneje kupila manjšo hišo s sadovnjakom na stavbni parceli in se upravni enoti izognila. Kdor pa si želi prav kos njive ali gozda, naj ve: prodajalec lahko obljubi, da bo prodal, ne more pa obljubiti, komu bo zemlja pripadla. To določi upravna enota po zakonskem vrstnem redu.