Služnosti na nepremičnini v letu 2026: pravica poti, vodovod in elektrika čez sosedovo parcelo – kaj mora vedeti kupec

Maja in Tilen sta si jeseni ogledala starejšo hišo v vasi nad Škofjo Loko. Šele pri drugem ogledu sta opazila, da makadamska pot do dvorišča zadnjih petdeset metrov ne teče po parceli prodajalca, ampak čez sosedov travnik. Čez njun bodoči vrt pa po besedah prodajalca »že od nekdaj« poteka sosedova vodovodna cev, nad sadovnjakom pa visi električni vod. Nobena od teh stvari ni nujno razlog, da nakup odpade. Vsaka pa pomeni vprašanje, na katero morata imeti odgovor, preden plačata aro.

Služnost gre skupaj z zemljiščem, ne z lastnikom

Stvarnopravni zakonik (SPZ) služnost opredeli kot pravico uporabljati tujo stvar ali od lastnika zahtevati, da na svoji stvari nečesa ne počne. Za kupca je pomembna predvsem razlika med dvema vrstama.

Stvarna služnost je vezana na nepremičnino. Pravica poti čez sosedov travnik pripada vsakokratnemu lastniku hiše, ki jo pot napaja, in ne osebi, ki se je s sosedom nekoč dogovorila. Ko hišo kupite, pravica preide na vas. Velja tudi obratno: če je vaša parcela služeča, boste soseda pustili čez dvorišče tudi vi, ne samo prejšnji lastnik.

Osebna služnost pa pripada določeni osebi. SPZ pozna užitek, rabo in služnost stanovanja. Pogosto jo srečamo pri hišah, ki so jih starši prepisali na otroke in si pri tem zadržali dosmrtno pravico bivanja. Osebna služnost fizične osebe traja najdlje do njene smrti in se s prodajo hiše ne izbriše. Če je v zemljiški knjigi vpisana služnost stanovanja v korist starejše gospe, kupujete hišo, v kateri ima ona še naprej pravico živeti.

Kako služnost nastane in zakaj je ni vedno v zemljiški knjigi

Služnost lahko nastane na podlagi pravnega posla, z odločbo sodišča ali upravnega organa ali na podlagi zakona. Pri dogovoru s sosedom ustni dogovor ni dovolj. Po 215. členu SPZ je poleg pogodbe potrebno še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Pogodba mora vsebovati lastnike in zemljiškoknjižne oznake obeh nepremičnin, natančen opis služnosti in morebitno nadomestilo.

Druga pot je priposestvovanje, in tu nastanejo težave. Stvarna služnost nastane, če jo je lastnik gospodujoče nepremičnine v dobri veri dejansko izvrševal deset let, ali pa dvajset let, če lastnik služeče nepremičnine temu ni nasprotoval. Takšna služnost obstaja, čeprav je nihče ni vpisal. Negativne služnosti, na primer prepovedi, da bi sosed zazidal razgled, po zakonu ni mogoče priposestvovati. Po sodni praksi tudi osebne služnosti ne.

Kupec se načeloma lahko zanese na zemljiško knjigo. Kdor pošteno ravna in se zanese na vpisane podatke, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (10. člen SPZ). Sodišča pa pri služnostih poudarjajo, da je kupec tudi dolžan raziskati dejansko stanje. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi II Cp 838/2016 presodilo, da se kupca, pri katerih je bila skupna pot čez parcelo na terenu dobro vidna, nista mogla sklicevati na prazno zemljiško knjigo. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 53/2011 zapisalo, da zagotovila prodajalca in sosedov, da služnosti ni, ne zadoščajo, če je trasa jasno vidna. Utrjen kolovoz, vrata v ograji ali jašek sredi vrta so torej opozorilo, ki ga ne smete spregledati.

Makadamska pot čez sosedov travnik do starejše hiše na slovenskem podeželju

Kaj preveriti pred nakupom

Začnite z izpiskom iz zemljiške knjige za parcele, ki jih kupujete. Med bremeni bodo vpisane služnosti, ki obremenjujejo vašo nepremičnino. Če hiša do ceste dostopa čez tujo parcelo, preverite še to parcelo in ugotovite, ali je pravica poti vpisana v korist parcele, ki jo kupujete. Če ni, je dostop pravno odvisen od dobre volje soseda ali od priposestvovanja, ki ga bo treba morda šele dokazovati na sodišču.

Pri vpisani služnosti preberite tudi listino, na podlagi katere je bila vpisana. Opis v zemljiški knjigi je pogosto kratek, na primer »služnost hoje in vožnje«. Pogodba pove več: ali gre za vožnjo z vsemi vozili ali samo z osebnim avtomobilom, po kateri trasi in ali se plačuje nadomestilo. Sodišča obseg priposestvovane služnosti presojajo po tem, kako se je dejansko izvrševala. Višje sodišče v Kopru je v zadevi I Cp 613/2024 pojasnilo, da služnost vožnje ni priposestvovana, če se je do objekta v priposestvovalni dobi hodilo samo peš.

Za vode in kable odprite Javni vpogled na portalu e-prostor in pri parceli preverite podatke zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Videli boste, ali po parceli ali ob njej teče vodovod, kanalizacija, plinovod ali elektro omrežje in kdo jih upravlja. Kataster pokaže, kje infrastruktura je, ne pa, ali je zanjo urejena služnost. To vprašate upravljavca ali pogledate v zemljiško knjigo. Zasebnih vodov, kot je sosedova cev, v katastru ni.

Pogovorite se s sosedi. Kratek pogovor ob ograji pogosto razkrije več kot evidence, na primer da sosed vsako jesen s traktorjem pelje čez travnik do gozda.

Ko kupujete nepremičnino brez urejenega dostopa

Če kupujete hišo ali parcelo, do katere vodi pot čez tuje zemljišče, je najvarneje, da prodajalec služnost uredi in vknjiži pred plačilom kupnine. To lahko zapišete kot pogoj v prodajni pogodbi. Pogodbo s sosedom naj pripravi notar ali odvetnik, podpis soseda pa mora biti overjen, da je listina primerna za vpis.

Če sosed ne želi sodelovati, zakon pozna nujno pot. Sodišče jo po 88. členu SPZ dovoli za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Pot ne sme onemogočiti ali znatno ovirati rabe sosedove nepremičnine, speljana mora biti tako, da jo čim manj obremeni, sosedu pa pripada primerno nadomestilo. Postopek je nepravdni in teče po Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlog vloži zemljiškoknjižni lastnik, sodišče opravi narok na kraju samem, pogosto z izvedencem, ki nariše skico poteka poti. Stroške postopka krije predlagatelj. Sodišča razloge za nujno pot presojajo omejevalno, pot čez zaprto dvorišče ali garažo pa po sodni praksi praviloma ne pride v poštev. Enaka pravila se po 91. členu SPZ smiselno uporabljajo za priključitev na javna komunalna in druga omrežja.

Nujna pot je torej rešitev za skrajni primer, ne načrt za nakup.

Električni vod nad sadovnjakom ob družinski hiši na slovenskem podeželju

Vodovod, kanalizacija in daljnovod: služnost v javno korist

Za javno infrastrukturo velja posebna ureditev. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) v 221. členu določa, da se lastninska pravica lahko začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist, če je to nujno potrebno za gradnjo ali delovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Država, občina ali izvajalec javne službe mora lastniku najprej ponuditi pogodbo. Šele če lastnik ne pristane, lahko služnost ustanovi upravni organ z odločbo. Lastniku pripada odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine ali za dejansko škodo in izgubljeni dobiček.

ELES na svoji spletni strani opisuje, kako to poteka pri prenosnih daljnovodih. Sodni cenilec si ogleda zemljišče, lastnik prejme pogodbo s cenitvijo, jo podpiše in overi pri notarju, ELES pa nato plača odškodnino in poskrbi za vpis v zemljiško knjigo. Takšna služnost je neprava stvarna služnost v korist upravljavca. SPZ dopušča, da se za javno infrastrukturo ustanovi tudi za več kot trideset let ali za nedoločen čas.

Za kupca je bistveno, kaj služnost pomeni v praksi. Pod daljnovodom in nad vodovodom gradnja ni prosta. Upravljavec ima pravico dostopa za vzdrževanje, v varovalnem pasu pa veljajo omejitve, ki jih določajo področni predpisi in soglasja upravljavca. Če nameravate na parceli graditi ali prizidati, pri upravljavcu vnaprej preverite, kaj je dovoljeno. Pri starejših vodih, zgrajenih pred desetletji, služnost pogosto ni vpisana. Sodišča so se s takimi primeri že ukvarjala in so upravljavcem v nekaterih primerih priznala priposestvovano služnost. Zato ne računajte, da boste odstranitev starega voda lahko preprosto zahtevali.

Ali se služnosti da znebiti

Včasih, a redko hitro. Služnost lahko preneha z dogovorom med lastnikoma in izbrisom iz zemljiške knjige. Tako se pogosto reši tudi preusmeritev poti na rob parcele.

Brez dogovora lahko lastnik služeče nepremičnine na sodišču zahteva prenehanje, če je služnost postala nekoristna za gospodujočo nepremičnino ali če so se okoliščine bistveno spremenile, na primer ko je sosed dobil nov dovoz z javne ceste. Po zakonu stvarna služnost preneha tudi, če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, imetnik pa je tri leta zapored ne izvršuje. Preneha tudi, če se ne izvršuje toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje. Če ista oseba kupi obe nepremičnini, služnost preneha z združitvijo. Če se nepremičnini kasneje spet ločita, lahko služnost oživi, če vmes ni bila izbrisana.

Dokler služnost obstaja, jo je treba izvrševati tako, da čim manj obremenjuje služečo nepremičnino. Stroške vzdrževanja poti ali naprave nosi upravičenec. Če jo uporabljata oba, si stroške delita v sorazmerju s koristjo. Tudi to je dobro vedeti, preden se s sosedom prvič zapletete zaradi gramoza na skupni poti.

Služnost je tudi stvar cene

Maja in Tilen sta na koncu ugotovila, da je pot čez sosedov travnik vpisana v korist hiše že iz sedemdesetih let, električni vod pa ima urejeno služnost v korist distributerja. Sosedova vodovodna cev ni bila nikjer vpisana. Ker jo je sosed uporabljal več kot dvajset let brez nasprotovanja, sta se z njim in prodajalcem dogovorila za pisno služnostno pogodbo z natančno traso. Del vrta, kjer zaradi cevi ne bo mogoče graditi, sta upoštevala pri ceni.

Služnost sama po sebi ni napaka nepremičnine. Je pa dejstvo, ki vpliva na rabo in vrednost, zato ga je treba poznati pred podpisom, ne šele ob prvem sporu s sosedom. Če vam kaj ni jasno, se splača posvet pri odvetniku ali notarju, ki pregleda zemljiškoknjižne listine. To je precej ceneje kot pravda o služnosti, ki se lahko vleče leta.