Subvencije in Stanovanjski sklad za mlade družine v letu 2026: kaj je res na voljo za najem in prvi dom

Mladi v Sloveniji se od staršev v povprečju odselijo pri 28,9 leta, skoraj tri leta pozneje kot v povprečju Evropske unije, kjer je ta meja 26,2 leta. Podatek, ki ga je oktobra predstavil Urbanistični inštitut, ne preseneča nikogar, ki je zadnja leta iskal stanovanje. Cene po analizah inštituta že od leta 2015 rastejo hitreje od dohodkov gospodinjstev, najbolj v Ljubljani in na Obali.

Ko mlada družina začne iskati pomoč države, pogosto pričakuje eno samo subvencijo za nakup prvega stanovanja. Takšne v letu 2026 ni. Obstaja pa več manjših, med seboj precej različnih možnosti: najem pri državnem ali občinskem skladu, občinske enkratne pomoči, subvencija najemnine, ugodni krediti in nepovratna sredstva Eko sklada. Kdor jih pozna in vlogo odda pravočasno, lahko pride do doma precej ceneje.

Stanovanjski sklad RS: najem za nedoločen čas, ne posojila

Republiški stanovanjski sklad (SSRS) mladim družinam danes ne ponuja posojil za nakup, ampak predvsem javna najemna stanovanja. Letos je objavil dva razpisa. Februarskega, s prijavami od 4. do 18. februarja, se je udeležilo 1.273 prosilcev, ki so se potegovali za 76 stanovanj; ob izboru 23. aprila je sklad oddal 69 stanovanj. Od 19. junija do 3. julija je za 51 stanovanj v 17 krajih prispelo 960 popolnih prijav, 8. oktobra pa so dodelili 46 stanovanj.

Najemnine so precej nižje od tržnih. V junijski ponudbi so dvosobna stanovanja v Ljubljani, velika od 32 do dobrih 45 kvadratnih metrov, stala od 401 do 499 evrov na mesec, v Mariboru od 179 do 499 evrov, štirisobno stanovanje s 104 kvadratnimi metri v Murski Soboti pa 730 evrov. Pogodbe se sklepajo za nedoločen čas z dvomesečnim odpovednim rokom, kar je za družino z otroki pogosto vredno več kot sama cena.

Pri izboru imajo prednost mlade družine, v katerih je vsaj en otrok rojen 1. januarja 2021 ali pozneje, sledijo družine z otrokom, rojenim od leta 2011 naprej, nato družine s starejšimi otroki, ki so jih starši še dolžni preživljati, in mladi do 35 let. Prijava je samo elektronska, ob njej pa je treba skladu nakazati 500 evrov kot dokaz resnosti. Neizbranim denar vrnejo v petih delovnih dneh, izbrani pa pred prevzemom ključev plačajo še varščino.

Dobro je vedeti še dvoje. Stanovanja niso nujno nova, pogosto gre za izpraznjene enote po prejšnjih najemnikih. Povpraševanje pa je zelo neenakomerno: februarja je v Ljubljani in Mariboru šlo vse, v Mežici je vseh pet stanovanj ostalo brez prijave. Datum naslednjega razpisa sklad sporoči šele po zaključku prejšnjega, zato je treba sproti spremljati stran najem.stanovanjskisklad-rs.si. Od 1. aprila velja tudi nov izračun neprofitne najemnine, v katerega je vključen strošek vzdrževanja, vrednost točke pa se je zvišala s 3,72 na 3,82 evra, zato so najemnine v javnih stanovanjih nekoliko višje kot lani.

Ljubljana: 60 stanovanj za mlade, rok do 30. oktobra

Najbolj ciljno usmerjen program za mlade ima trenutno ljubljanski Javni stanovanjski sklad (JSS MOL). Peti razpis za namenska najemna stanovanja zajema 60 stanovanj v Ljubljani in na Vrhniki, ki bodo vseljiva v letih 2027 in 2028. Razdeljena so na tri enake skupine po 20 stanovanj: za mlade posameznike, mlade pare in mlade družine. Vloge sprejemajo do 30. oktobra 2026 do 23.59.

Pogoji so strogi. Prosilec mora biti slovenski državljan, star od 18 do 29 let, s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ljubljana, kjer mora imeti ob objavi razpisa prijavljeno stalno ali začasno prebivališče že vsaj šest let. Dohodkovni prag je razmeroma visok: za posameznika 3.204,10 evra povprečnega mesečnega neto dohodka v lanskem letu, za dvočlansko gospodinjstvo 4.005,13 in za tričlansko 5.046,46 evra. Najemnina za povprečno stanovanje s 45 kvadratnimi metri bi po zdaj veljavnih predpisih znašala približno 290 evrov. Če je v posamezni skupini več upravičenih prosilcev kot stanovanj, odloči javni žreb.

JSS MOL letos tudi intenzivno gradi. Marca so odprli sosesko na Zvezni ulici z 87 javnimi najemnimi stanovanji, julija še Litijsko-Pesarsko s 95 stanovanji.

Jamstvena shema za mlade: 300 milijonov na papirju, pet kreditov v praksi

Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade iz leta 2022 je obljubljal, da bo država jamčila za stanovanjske kredite mladih do 38 let, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje: do 200.000 evrov, z ročnostjo do 30 let in vsaj 20 odstotki lastne udeležbe. Letna kvota jamstev je 300 milijonov evrov in se obnavlja do leta 2032.

Resničnost je precej skromnejša. Po podatkih SID banke, ki jih je avgusta objavil Lider, je bilo od začetka odobrenih vsega pet kreditov v skupni vrednosti 550.600 evrov. Na povabilo št. 05-2026 z dne 7. januarja letos se ni odzvala nobena banka, SID banka shemo na svoji strani označuje kot neaktivno in novega povabila letos ne načrtuje. V vladni koaliciji so pred volitvami napovedovali prenovo sheme, konkretnega predloga pa za zdaj ni. Do takrat ostaja mladim le običajen bančni kredit pod splošnimi pogoji.

Občine: enkratne pomoči, ki jih marsikdo spregleda

Za nakup ali gradnjo prvega doma je denar najlažje dobiti pri domači občini. Zneski niso visoki, pogoji pa so podobni: stalno prebivališče v občini, prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in starostna meja okoli 35 let. Radovljica je letos subvencijo za gradnjo, obnovo ali nakup ponudila mladim do 35 let in družinam, v katerih nobeden od staršev ni starejši od 35 let, z rokom 11. maja. Semič je za enkratne pomoči namenil 20.000 evrov in vloge zbiral do 15. septembra.

V Kobilju je razpis še odprt, do 25. novembra. Upravičenec lahko dobi do 5.000 evrov, poleg tega pa ga oprostijo plačila komunalnega prispevka in nadomestila za stavbno zemljišče za pet let. Novomeški stanovanjski sklad pa mladim namesto enkratnega zneska subvencionira obresti in stroške stanovanjskega kredita; letošnji rok se je iztekel 30. januarja, razpis za leto 2026 pa je bil objavljen konec novembra lani.

Pri občinskih razpisih se največ ljudi spotakne ob čas. V Kobilju, denimo, se pomoč uveljavlja v letu, ko je bila sklenjena kupoprodajna pogodba ali vložena zahteva za odmero komunalnega prispevka, in če denarja ne zadošča za vse, ga enakomerno razdelijo med upravičence. Pred podpisom pogodbe je zato pametno pogledati, kaj velja v vaši občini.

Subvencija najemnine tudi v tržnem stanovanju

Kdor najema na trgu, lahko pri centru za socialno delo uveljavlja subvencijo najemnine. Novela stanovanjskega zakona SZ-1G, ki velja od 13. avgusta 2025, je pravico uredila na novo in upravičenosti ne veže več na vrsto najema: subvencijo lahko dobi najemnik javnega, namenskega, službenega ali tržnega stanovanja. Pogoji so državljanstvo, prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na naslovu stanovanja in dohodkovni cenzus. Ta je minimalni dohodek gospodinjstva, povečan za 30 odstotkov ugotovljenega dohodka in za priznano najemnino. Upošteva se tudi premoženje. Subvencije ne bo, če je najemodajalec zakonec, partner ali ožji sorodnik.

V praksi je ključna pisna najemna pogodba, ki jo center za socialno delo zahteva ob vlogi, in prijava prebivališča na naslovu stanovanja. Najem brez pogodbe in prijave subvencijo onemogoči.

Eko sklad: ni bonusa za mlade, a za starejšo hišo je denar

Eko sklad posebne spodbude za mlade družine nima, za tiste, ki kupijo starejšo hišo ali stanovanje in ga prenovijo, pa je letos ugodnejši kot prej. Po javnem pozivu 126SUB-OB26, objavljenem 16. aprila, nepovratna sredstva za izolacijo in okna dosežejo do 40 odstotkov upravičenih stroškov, z zgornjo mejo 35 evrov na kvadratni meter izolacije fasade, strehe ali tal in 300 evrov na kvadratni meter oken. Za toplotno črpalko zrak–voda, ki nadomesti star kotel, je na voljo do 4.500 evrov, za zemlja–voda ali voda–voda do 8.000 evrov. Poziv velja za naložbe, izvedene od 1. marca 2026, vloga pa se odda po končanih delih na portalu eUprava.

Za tiste, ki nimajo dovolj prihrankov, je tu še kredit po pozivu 87OB26 s fiksno obrestno mero 1,2 odstotka, od 1.500 do 100.000 evrov na stavbo. Običajna doba odplačila je deset let, za gradnjo skoraj ničenergijske hiše ali celovito prenovo do 20 let.

Kaj se obeta

Stanovanjska politika je letos zamenjala naslov. Z novelo zakona o vladi, ki velja od 8. maja, je ministrstvo za solidarno prihodnost prenehalo obstajati, stanovanjsko politiko pa je prevzelo ministrstvo za okolje in prostor. Prejšnja vlada je v osnutku nacionalnega stanovanjskega programa do leta 2035 načrtovala 20.000 novih javnih najemnih stanovanj, novo ministrstvo pa program piše na novo in poleg najema obljublja tudi podporo nakupu, prenovi in aktivaciji praznih stanovanj. Resolucijo želi sprejeti do konca leta 2027.

Denar za gradnjo medtem ostaja. Zakon, ki do leta 2034 zagotavlja 100 milijonov evrov na leto za javna najemna stanovanja, še velja, SSRS pa je marca odprl program sofinanciranja za obdobje 2026–2029, v katerem občinam in njihovim skladom namenja 50 milijonov evrov. Na drugi strani se počasi odpirajo zadruge. Evropska stanovanjska zadruga EPEKA je v Mariboru ponudila svoje prvo zadružno stanovanje za mlade na Tyrševi ulici: 55 kvadratnih metrov, dostop do 40 kvadratnih metrov skupnih prostorov in 700 evrov na mesec skupaj z vsemi stroški, z vselitvijo 1. novembra.

Za mlado družino iz tega sledi preprost načrt. Registrirajte se na portalu republiškega sklada, preden izide naslednji razpis, redno spremljajte objave svojega občinskega sklada in občine, zlasti v prvi polovici leta, pri nakupu starejše nepremičnine pa prenovo načrtujte skupaj z Eko skladom. Posamezni ukrepi so majhni, skupaj pa lahko odločijo, ali bo prvi dom dosegljiv letos ali čez pet let.